rococo (EN)

samostalnik, pridevnik

samostalnik “rococo”

1. rokoko (umetniški slog iz 18. stoletja, ki ga zaznamujejo bogata okrasitev in asimetrični vzorci)
   Prijavite se za ogled prevodov primerov stavkov in enojezičnih definicij vsake besede.

   The museum's exhibit features furniture from the rococo.
2. rokoko (glasba, slog glasbe iz istega obdobja, znan po svoji lahkotnosti in eleganci)
   She enjoys playing compositions from the rococo on her violin.

pridevnik “rococo”

1. rokoko (v slogu rokokojske umetnosti ali dekoracije, za katero so značilni bogata okrasitev in asimetrični vzorci)
   The palace's rococo architecture attracted many visitors.
2. rokoko (zelo okrašen)
   The author's rococo prose made the novel a challenging read.